Kristjan Mavricij - ime pomeni v latinščini zamorca - (3. stoletje) je bil poveljnik tebajske legije, znane po svoji izredni hrabrosti. Tebajska se je imenovala zato, ker je bilo njeno moštvo večinoma iz zgornjeegiptovske dežele Tebaide, ki je bila po svojem prebivalstvu odločno krščanska. Štela je okrog 6600 mož, vsi so bili na skrivaj kristjani. Iz afrike so prišli čez Alpe v Galijo, da bi tam zatrli upor domačega prebivalstva (keltsko ljudstvo Vagavdov). V rimski vojski je bila navada, da čete opravijo daritev bogovom in si izprosijo uspeh v bitki.
 

       

 

Temu poganskemu običaju se je hotel Mavricij in njegova krščanska legija izogniti in se je umaknila v soteske pri tedanji naselbi Agaunum, kjer je danes mesto Saint Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni, že prav blizu njenega izliva v Ženevsko jezero (današnja Švica). Zaradi vstrajanja pripadnosti Kristusu in ker niso hoteli napasti nedložnega domačega prebivalstva, so bili tam pomorjeni ("Naše roke niso roke krvnikov, marveč roke vojakov, ki se znajo boriti proti sovražnikom države, ne pa proti nedolžnim državljanom. Zgrabili smo za orožje, da državljane branimo, ne pa morimo. V vseh boji smo bili zvesti. Zvesti pa smo tudi Bogu. Najprej smo prisegli zvestobo Bogu in šele potem cesarju… Kristjani smo in ne bomo prelivali nedolžne krvi. Tudi nikoli ne bomo darovali poganskim bogovom." - odlomek iz pisma, ki ga je Mavricij pisal Maksimiljanu Herkuleju, sovladarju cesarja Dioklecijana, ki je gospodoval nad zahodnimi deželami rimske države in ki je na koncu ukazal poboj tebajske legije).

Ondotni škof Teodor je v letih 360 - 370 postavil na kraju, kjer je bila tebajska legija poklana, cerkev in jo posvetil spominu teh krščanskih junakov; vanjo je dal prenesti njihove zemljske ostanke, kolikor jih je še mogel dobiti.