Kdaj je Šmarca dobila prvo cerkev, ni znano. Tudi tega ne vemo, zakaj so si naši predniki izbrali za svojega zavetnika mučenca sv. Mavricija, ki velja za zavetnika barvarjev, slikarjev na steklo, klobučarjev, vojakov - pešcev, tkalcev sukna, orožarjev in še nekaterih drugih poklicev. Izbira svetnika je bila najbrž povezana s kakšnim vplivnim obrtnikom z enim od prj omenjenih poklicev. Vsekakor je po svetem Mavriciju Šmarca dobila ime. Bilo pa je to zagotovo že pred letom 1359, ko je Šmarca prvič po sedaj znanih podatkih omenjena v zgodovinskih virih.
Cerkev se spet omenja 1526 (v zvezi z vojno s Turki), omenja jo urbar iz leta 1671, omenja jo Valvasor v VIII. Knjigi Slava vojvodine Kranjske.
Stara cerkev je bila majhna in nizka (8,5 m dolga in široka 5 m). Na vzhodni strani je bil majhen prezbiterij, zato so cerkev sklenili povečati. 26. marca 1884 je bilo v stari cerkvi staro bogoslužje, nato pa so podrli ostrešje, oboka v ladji in prezbiteriju ter steno in odprto lopo na zahodni strani, nato so cerkev podaljšali proti zahodni strani (s tem so v zgradbo vključili tudi zvonik), stene, ki so bile prej nizke, so zvišali za 3,5 m, tlak v cerkvi pa so dvignili za okrog 60 cm. Sedanja cerkev je dolga 17 m, široka pa toliko kot prej (5 m). Na južni strani so prizidali zakrisijo z molitvenim korom nad njo.
Leta 1895 je povečano in prijetno obnovljeno šmarsko cerkev precej poškodoval potres. Okrajno glavarstvo je zahtevalo, da se cerkev poruši, vendar so jo domačini 1897 začeli obnavljati. Poznejša večja obnova je bila leta 1980 (pred ustanovitvijo župnije), dosedanja zadnja obnova pa še poteka.
Glavni oltar, posvečen sv. Mavriciju je leta 1884 izdelal rezbar France Osole iz Kamnika, prižnico so v baročnem slogu izdelali 1884 v Zgornjem Tuhinju. Križev pot je naslikal Leopold Layer, visel pa je včasih v homški cerkvi (dokler tam niso dobili novega - leta 1907). Omembe vredne so tudi ostale slike - Koželjeva slika sv. Mavricija (1908)….